Včeraj zvečer je večino
tečajnikov očitno pičila nova vrsta muhe CeCe, saj je bil taborni prostor že ob
23.00 kot mesto duhov. Nikjer žive duše, vsi so odšli že spat, saj vemo, da
sreda na inštruktaži za temeljce pomeni samo eno stvar – strašen in zloglasen
bivak. Pozno v noč smo vztrajali le nadaljevalci, ki smo pridno tipkali,
prepisovali, urejali in oblikovali gradivo za naše projekte (res, imamo tudi
dokazno gradivo! Boste videli.). Namesto bivaka je nas čakal dan D, in sicer izvedba
eksperimentov, ki smo jih pripravljali že od nedelje! Nekoliko nam jo je
zagodlo le vreme. Sončna uprava se je očitno odločila, da naredi iz bivaka še
malo bolj svojevrsten izziv in je nad nas poslala dež, ki je močil naše šotore
celo noč, ARSO pa pravi, da tudi do večera ne bo nič bolje. Ampak nič zato,
tabornikov nič ne ustavi! Dopoldne so nas sicer čakala še predavanja, da nam je
čas do odhoda iz tabora hitreje minil. Temeljci so pisali osnutke svojih
inštruktorskih projektov, ki so jih oddali mentorjem v pregled, nadaljevalcem
pa sta prišla dva zunanja predavatelja predavat o zaščiti otrok, kar je tudi
nov projekt ZTS, in o financah, izpolnjevanju razpisov in pridobivanju
sredstev. Po MESNEM kosilu se je vsak vod temeljcev posebej (še vedno po dežju)
odpravil na začrtano pot, nadaljevalci pa jim želimo vso srečo s postavljanjem
bivaka ob topotu dežnih kapelj in v blatnem terenu. Mi smo imeli malo večjo
srečo, saj so nas mentorji le brcnili iz tabora z besedami »Čas beži, bežite
tudi vi!«, niso pa nam kot bogovi in batine ukazali, kam moramo iti. V duhu
svobode odločanja smo se odločili, da se bo naša pot končala kar v hostelu Pod
Voglom, kjer nas je prijazna šefica nastanila v nekoliko strašljivo zapuščeno
hiško ob adrenalinskem parku. Kljub morebitnim duhovom smo si rekli, da je ta trdna streha nad glavo najboljša stvar, kar jo lahko najdemo, ter se udobno namestili
v njihovem lokalu ob ledeni kavi in ledenem čaju (kot da zunaj ni že dovolj
mrzlo). Hvala vesolju imajo tu tudi dosti hitrejši internet kot v Gozdni šoli
(oziroma je ta vsaj brez motečih dejavnikov in nihče ni nanj obešen cele dneve,
da gleda filme in igra igrice, ko moramo mi delati. Ja.) in tudi kričeči otroci
nam veselja ob tem ne morejo pokvariti! Kmalu smo dobili tudi obisk tabornikov
iz Logatca in Celja in končno smo se lahko odpravili proti Ribčevemu Lazu, kjer
bomo danes poskušali zbrati čim več lepih misli. Seveda pa sta najbolj pridna
predstavnika skupin morala na žalost ostati v hostelu in tako zdaj nastaja tale
blog (naj se ve, kdo največ dela!). :) Nadaljevanje dneva še sledi, če pa se
kdo spomni kakšne lepe misli o taborništvu, življenju, vesolju ali sploh vsem,
vas lepo vabim, da jo delite z nami na zidu strani Inštruktaža iz zakulisja na
Facebooku. Verjamemo, da ste dovolj kreativni, da skupaj odlično speljemo ta
projekt do konca!
To be continued.
Ni komentarjev:
Objavite komentar