Podari mi misel

Majčka. Končni produkt skupine kreativnost.

Himna inštruktaže 2013

Tišina! Snemamo. Klapa … Akcija!

Filmarji vsi na kup!
To strašno je! Obup …
Štala, frka, celo sranje!
Zdi se kakor slabe sanje …

Oddajam manjka rep in glava,
igralce pa zanima slava,
kamera brez fokusa,
še kava je brez okusa.

Scenarij za v smeti,
šef z odpovedmi grozi,
jaz pa rad spremenil bi ves svet …
A kaj ko … morm it na skret.

V čem je fora, v čem je keč?
Zakaj je vsem vse odveč?
Zakaj nihče se več ne smeje?
Kaj je ostalo od ideje?

Zdaj izgovorov več ni,
s komercialo v smeti.
Odgovornost je na nas,
uspehe bo pokazal čas.

Zakričimo v en glas,
naj se sliši v vsako vas!
Tut če jebejo nas spet in spet …
Mi bomo … Spremenili svet!


Melodija je na ta komad: https://www.youtube.com/watch?v=gQjFHxJ9IKs (ampak mi itak zapojemo ful bolš!)

In še zadnjič ...

Pa se je končalo. En teden v bohinjskem raju res prehitro mine, pa čeprav se nam je svak dan zaradi vsega dela, ki smo ga imeli, zdel neskončno dolg. V soboto so se nam na prostoru Gozdne šole pridružili še tečajniki  orientacije in topografije, mi pa smo imeli še zadnja predavanja o birokraciji pri tabornikih, identiteti skavtstva, kreativnosti in prvi pomoči, a vsi smo bili z mislimi bolj pri še zadnjih popravkih naših osebnih projektov in končnem planiranju. Posvetovali smo se z mentorji in med seboj in se trudili čim bolj izboljšati vse vidike projekta, saj smo vedeli,  da nas v nedeljo že čakajo predstavitve projektov. Ampak pred tem so sledile še vse zadnje stvari na inštruktaži: zadnjič smo se stuširali, se zadnjič skopali v jezeru, se zadnjič igrali igre brez meja med predavanji, pojedli še zadnje kosilo … Zvečer so se temeljci odigrali kviz Male sive celice in po krikih zmagoslavja in obupa sodeč je bila stvar kar napeta, nadaljevalci pa smo (ker smo starejši in modrejši in nas ne zanimajo takšne postranske, nepomembne stvari, seveda!) raje izkoristili še zadnje minute dneva za debato o novem Programu za mlade, ker v natrpanem urniku prej za to nismo imeli časa. A nihče se ni mogel zares zbrati, ker nam je v želodcih že krulilo! Tradicionalna zadnja večerja je vedno nekoliko pozneje, saj nam poleg dunajskega zrezka in francoske solate mentorji postrežejo s posebno televizijsko oddajo, ki pa ni najbolj primerna za otroke, zato moramo počakati, da vsi pridno zaspijo po večerni risanki. Lahko vam povem samo, da je bilo fenomenalno, umirali pa smo od smeha in od nažrtosti, ker po večerji vedno sledi sladko presenečenje (ki pa vam ga ne smem čisto izdati – pridite raje na inštruktažo in poskusite sami). Po zadnji večerji je sledil še zadnji večerni ogenj in takrat se spodobi, da bedimo malo dlje (vsi, ki ste šli prej spat, naj vam bo to napotek za naslednje leto ;)), tako da smo naše druženje potegnili nekoliko v noč, igrali kitaro, čvekali in izkoristili še zadnje trenutke topline ob ognju. Saj vsi poznate posebno vzdušje, ki ga ustvarijo iskrice, ki skačejo proti nebu, to, da veš, da je to tvoj zadnji večer na naj naj inštruktorskem tečaju, pa doda še malo prijetne nostalgije in otožnosti …

V nedeljo po še zadnjem skupnem uglaševanju je sledilo vrednotenje, najprej po vodih, nato skupno, nato pa še posamezno. Povedali smo vse, kar smo se lahko spomnili, izstrelili vse pozitivne strani, malo bolj pomislili, da smo se lahko spomnili kakšne negativne in sami pri sebi razmislili o vtisih s celotnega tečaja. Ko je končno napotilo poslavljanje od so-tečajnikov in mentorjev z objemčki, pisanjem listkov in lepih misli, še zadnjim zborom in petjem obeh himn letošnjega tečaja, se je na obrazih in v očeh videla mnogotera solzica, a jaz vam polagam na srce jutranjo misel z zadnjega jutranjega zbora: Ne joči, ker se je končalo – smej se, ker se je zgodilo. Bodite hvaležni za vse nove izkušnje in znanje, ki ste ga pridobili, za nova poznanstva in prijateljstva, ki vam bodo lepšala taborniško pot in za vse nepozabne spomine, ki bodo ostali za vedno. Uživajte v vsakem dnevu, ohranite vso voljo in motivacijo, ki vam jo je dala inštruktaža, dobro izpeljite svoje projekte in naredite svet malo boljši. Če kdaj potrebujete kakršnokoli pomoč, nasvet ali samo objemček, se spomnite na svoje taborniške prijatelje in vedite, da imamo vsi trenutke slabosti. Ampak je vredno, vredno je taborniškemu gibanju posvetiti vsako minuto časa, ki jo žrtvujete, ker veste, da s tem delate nekaj najboljšega, ne bojite se sprejemati nove izzive in premagovati prepreke, ker so to le nove izkušnje, ne bremena. Sploh pa nikoli ne pozabite: biti tabornik je nekaj najboljšega, kar človek lahko je!

Se vidimo na skupnih akcijah in tekmovanjih, če ne prej, pa vsaj naslednje leto znova v bohinjski pravljici!

Za konec pa še ena pesem, ki naj vas za vedno spomni na inštruktažo 2013 (pa ne preveč jokat!). :)

http://www.youtube.com/watch?v=aRbRhzEZKGM

Četrtkove čudodelstva in petkove zdrahe

Četrtek je bil za nas nadaljevalce najpomembnejši dan, saj je bil to zadnji čas za izvedbo projektov. Namesto da bi izkoristili edino priložnost za  malo poznejše vstajanje, smo bili ob 9.00 zjutraj že na nogah in pripravljeni na premierno izvedbo naše gledališke predstave o Zlatorogu pred hostelom Pod Voglom. Kljub začetnim težavam so bili obiskovalci navdušeni, tudi turisti, saj smo jo izvedli tako v slovenščini kot tudi v angleščini, delili pa smo tudi letake za promocijo tečajev in ulične igre v Ribčevem Lazu. Igro smo odigrali devetkrat, video pa tudi na blogu sledi v bližnji prihodnosti (oz. ko bo internet sposoben tako velikega zalogaja). Ustvarili smo tudi propagandno majico z zbranimi lepimi mislimi. Temeljci so medtem snemali javljanja s terena s svojih dogodivščin z bivakov in tudi to bomo kmalu objavili tukaj. Ob vrnitvi nazaj v tabor nas je čakala zabava presenečenja v prostorih TV hiše Bohinj, kjer smo bili deležni posebej z nas spisane pesmi in bananino-čokoladnega peciva, ni boljšega! Popoldne smo imeli tiskovno konferenco, na katero so bile povabljene največje zvezde televizijskega sveta, ki so nam predstavile nekaj aktualnega dogajanja, npr. program za mlade, odpravo na Jamboree 2015 na Japonsko, projekt Pripravi se za službo, revijo Tabor in še mnogo več, res je bilo top šit! Zvečer smo imeli večer po tečajih, ki smo ga Woodbadge-ovci izkoristili za predstavitev projektov in peko palačink na plaži, Tečaj za vodje pa se je poglobil sam vase s programom duhovnosti.

V petek so nas zopet čakala zanimiva predavanja. Mi smo se ukvarjali s timskim delom, ki nam ga je predstavil Timo s Finske, nato smo razmišljali, katere veščine in kompetence pridobimo pri tabornikih, kako se je treba lotevati odnosov z javnostmi v rodovih in kako reševati konfliktne situacije. Temeljni tečaj se je ukvarjal s temami, kot so komunikacija, motivacija, delo z vodniki in timsko delo.

Danes je objava na žalost nekoliko krajša, ker s končanimi projekti v našem programu ni več veliko časa predvidenega za pisanje dnevnika, a mi smo še vedno tu za vas, ne bomo se ustavili, še vedno uživamo na polno, le da zdaj malo več razmišljamo o lastnih projektih.

(Aja, jemo pa lazanjo in burek. Sam da vete.)

Intervju s poljskima EVS prostovoljkama

Včeraj smo opravili intervju z dvema EVS prostovoljkama s Poljske (Kasia in Justyna), ki sta obiskali že Zlet, sedaj pa sta z ostalimi 9 Poljaki prisotni tudi na našem taboru. Sami nista tabornici, zato nas je še bolj zanimalo njuno videnje tukajšnjega dogajanja.

Can you tell us some general stuff about yourselves, who are you, why are you here, what do you do back at home?

We're EVS volunteers from Poland, we helped with preparing your national jamboree (Zlet), here we help cleaning the bathroom and dining area, we painted the fence and we collect wood for evening fires. In Poland we're both volunteers in an information centre, where we work as consultants for a project called Sempre a frente. We coordinate youth exchanges and some workshops for children. We work in 5 different groups: children with special needs, pathology families, flash mobs (colorful group), working with volunteers to be more open and organizing public events (magic group) and organizing training courses about communication, youth politics … Together we coordinate youth exchanges, EVS volunteering …

What do you think about scouts, what's your impression of us, do you consider becoming a scout yourself?

It's our first time sleeping in tents because in our group there's only one scout (our group leader). But all in all it's a good, positive experience, a chance to learn some more. We would definitely do it again, maybe even in Poland, so yes, we consider becoming scouts back at home.

Do you know anything about scouts in Poland, what do you think about them?

We don't know any scouts from Poland, so we don't really know much, they don't really appear in media a lot.

Before coming here, you were at our national jamboree (Zlet). How was it, how was it different from here?

On the national jamboree we were staff members, we prepared meals, workshops about Poland, polish songs and yoga. The main difference is that here we feel totally different, but we don't know what's better. Zlet was fantastic because it was our first experience with scouts, but here it's like back at home, the atmosphere is very good. Here we have more free time, we had more activities on jamboree.

Who's better looking, polish guys or slovenian guys?

We don't know, probably both pretty much the same. People are very similiar in both countries.

Do you have anything else to say?

Before EVS we were afraid how it will be, because we have never slept in a tent before, but when we came here, we felt better because our group cooperates very well and now we don't want to go home and go back to school (luckily we'll be here for two more weeks).

Drugi del sredine zgodbe

Po dolgem čakanju sva preostala v hostlu končno dočakala, da so novinarji s terena prilezli nazaj do našega štaba. Pri zbiranju lepih misli so bili zelo uspešni, zbrali so ogromno misli v ogromno različnih jezikih, nekaj utrinkov pa si lahko ogledate na naši Facebook strani. Med njihovo odsotnostjo sva bila tudi novinarja z naslanjača zelo pridna, kar ste prav tako lahko opazili tako na Facebook strani, kot tudi na blogu. Pazite se, če niste prebrali vsake objave, jutri sledi kviz! :) Po prihodu s terena smo bili vsi tako lačni, da je bilo treba nujno nekaj ukreniti. Ker novinarji živimo od kave in nezdrave hrane, smo si naročili pico iz bližnje picerije, nismo pa si predstavljali, da bo iz tega nastala takšna zbrka, kot je. Čudno se nam je zdelo že, ko so rekli, da pico dobimo že v 10 minutah, ko pa se je gospod dostavljalec pic pripeljal, smo videli, da nam je pripeljal čisto napačne pice, pa še premalo jih je bilo. Ker pa smo taborniki prilagodljivi, smo se vse lepo dogovorili in se usedli, da pojemo pice, ki jih je bilo na srečo še vedno dovolj, da smo si lahko s holesterolom lepo zastrupili možgane. Ravno ko smo pojedli zadnji kos pice, pa pride do nas gospod iz hostela in nam pove, da smo pojedli njihove pice in da je gospa telefonistka iz picerije po domače povedano zaj****** in poklicala napačnega človeka, da so pice že prispele. Ja šment, se zgodi, siti smo, gospod lačni iz hostela pa se je z družbo dopeljal do picerije po hrano. Z uspešno napolnjenimi energijskimi zalogami smo se lotili sestankovanja glede jutrišnje gledališke predstave, ki bo, milo rečeno, BOMBA! Ne zamudite je, ker vam bo žal!

Jutri v Bohinju ob 9.00

Kaj sploh je inštruktaža, o kateri vsi govorimo?

Verjamemo, da vas je veliko že slišalo za tako imenovano inštruktažo, morda pa še vedno ne veste, kaj točno je to. Najprej je treba poudariti, da to ni nič strašnega, nihče od mentorjev ne grize in ne bruha ognjenih zubljev, za udeležbo ne potrebuješ življenjske dobe taborniških izkušenj ali popolnega znanja orientacije, pionirstva in drugih osnovnih taborniških spretnosti. Tečaj je namenjen vsem, ki uživajo v delu z otroki in želijo svoje znanje na področju vzgoje in izobraževanja drugih še poglobiti in nadgraditi ter se s tem usposobiti za temeljitejše delo v rodu. To je odlična priložnost za tiste, ki se zavedajo, kaj vse jim je dalo taborništvo in so zdaj pripravljeni gibanju nekaj vrniti in mu podariti delček sebe.

Navadno se ime inštruktaža uporablja na splošno za dva tečaja – za Tečaj za vodje taborniških enot (ali po domače temeljni tečaj) in Woodbadge tečaj (ali po domače nadaljevalni tečaj). Tečaj za vodje je bil prvotno namenjen načelnikom družin, zadnje čase pa se ga je začelo udeleževati tudi vedno več že obstoječih načelnikov rodov, zato so program nekoliko prilagodili. Opravljen Tečaj za vodje je pogoj za udeležbo na Woodbadge tečaju. Woodbadge tečaj pomeni izpopolnitev in nadgradnjo znanja, pridobljenega na predhodnem tečaju, predvsem pa se od tečajnikov pričakuje temeljeno samorefleksijo in poglabljanje vase, v svoje cilje, ambicije in želje za prihodnost ter se spodbuja kreativno, samoiniciativno in inovativno razmišljanje o taborniškem delu. Na obeh tečajih se od udeležencev pričakuje, da v šolskem letu po udeležbi na tečaju izpeljejo projekt v svojem rodu ali na višji ravni, s katerim pokažejo, da so od tečaja kaj odnesli. Po opravljenem projektu sledi zagovor projekta, s katerim je tečaj za udeleženca uradno opravljen.

Na Tečaju za vodje se udeleženci seznanijo z vlogo taborništva v družbi, mednarodno dimenzijo, strukturo in delovanjem ZTS, orodji za koordinacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in delovanje enote, z vlogo in nalogami, odgovornostjo ter pričakovanji od vodje taborniške enote ter z vlogo pri usposabljanju vodnikov taborniških skupin.

Po opravljenem tečaju, izpitnih obveznostih in opravljenem ter predstavljenem projektu bodo udeleženci pridobili naziv Vodja taborniške enote - strokovni delavec v športu na področju taborništva 2, ki je priznan s strani Ministrstva za šolstvo in šport.

Woodbadge tečaj je namenjen tečajnikom, ki so že končali predhodno izobraževanje na Tečaju za vodje taborniških enot. S tečajem jim vodstvo ponudi znanja in spretnosti, s katerimi vodje izpopolnijo zmožnosti za kvalitetno vodenje taborniških organizacijskih enot in izvajanje taborniškega programa. Program se ukvarja predvsem s temami, kot so lastna učinkovitost, kreativnost pri izvajanju programa, vodenje in reševanje konfliktov, javni nastop in odnosi z javnostmi, projektno vodenje in pridobivanje finančnih sredstev, kadrovanje in strateško planiranje ter sodelovanje v mednarodnih skavtskih dejavnostih.

Po opravljenem tečaju in opravljenem ter predstavljenem projektu udeleženci dobijo potrdilo o

opravljenem tečaju, na podlagi opravljanja funkcije v rodu pa še mednarodno oznako taborniške usposobljenosti – rutico, obroček in ogrlico s polenci (wood badge).

Sreda je dan za...BIVAK!

Včeraj zvečer je večino tečajnikov očitno pičila nova vrsta muhe CeCe, saj je bil taborni prostor že ob 23.00 kot mesto duhov. Nikjer žive duše, vsi so odšli že spat, saj vemo, da sreda na inštruktaži za temeljce pomeni samo eno stvar – strašen in zloglasen bivak. Pozno v noč smo vztrajali le nadaljevalci, ki smo pridno tipkali, prepisovali, urejali in oblikovali gradivo za naše projekte (res, imamo tudi dokazno gradivo! Boste videli.). Namesto bivaka je nas čakal dan D, in sicer izvedba eksperimentov, ki smo jih pripravljali že od nedelje! Nekoliko nam jo je zagodlo le vreme. Sončna uprava se je očitno odločila, da naredi iz bivaka še malo bolj svojevrsten izziv in je nad nas poslala dež, ki je močil naše šotore celo noč, ARSO pa pravi, da tudi do večera ne bo nič bolje. Ampak nič zato, tabornikov nič ne ustavi! Dopoldne so nas sicer čakala še predavanja, da nam je čas do odhoda iz tabora hitreje minil. Temeljci so pisali osnutke svojih inštruktorskih projektov, ki so jih oddali mentorjem v pregled, nadaljevalcem pa sta prišla dva zunanja predavatelja predavat o zaščiti otrok, kar je tudi nov projekt ZTS, in o financah, izpolnjevanju razpisov in pridobivanju sredstev. Po MESNEM kosilu se je vsak vod temeljcev posebej (še vedno po dežju) odpravil na začrtano pot, nadaljevalci pa jim želimo vso srečo s postavljanjem bivaka ob topotu dežnih kapelj in v blatnem terenu. Mi smo imeli malo večjo srečo, saj so nas mentorji le brcnili iz tabora z besedami »Čas beži, bežite tudi vi!«, niso pa nam kot bogovi in batine ukazali, kam moramo iti. V duhu svobode odločanja smo se odločili, da se bo naša pot končala kar v hostelu Pod Voglom, kjer nas je prijazna šefica nastanila v nekoliko strašljivo zapuščeno hiško ob adrenalinskem parku. Kljub morebitnim duhovom smo si rekli, da je ta trdna streha nad glavo najboljša stvar, kar jo lahko najdemo, ter se udobno namestili v njihovem lokalu ob ledeni kavi in ledenem čaju (kot da zunaj ni že dovolj mrzlo). Hvala vesolju imajo tu tudi dosti hitrejši internet kot v Gozdni šoli (oziroma je ta vsaj brez motečih dejavnikov in nihče ni nanj obešen cele dneve, da gleda filme in igra igrice, ko moramo mi delati. Ja.) in tudi kričeči otroci nam veselja ob tem ne morejo pokvariti! Kmalu smo dobili tudi obisk tabornikov iz Logatca in Celja in končno smo se lahko odpravili proti Ribčevemu Lazu, kjer bomo danes poskušali zbrati čim več lepih misli. Seveda pa sta najbolj pridna predstavnika skupin morala na žalost ostati v hostelu in tako zdaj nastaja tale blog (naj se ve, kdo največ dela!). :) Nadaljevanje dneva še sledi, če pa se kdo spomni kakšne lepe misli o taborništvu, življenju, vesolju ali sploh vsem, vas lepo vabim, da jo delite z nami na zidu strani Inštruktaža iz zakulisja na Facebooku. Verjamemo, da ste dovolj kreativni, da skupaj odlično speljemo ta projekt do konca!

To be continued.

Intervju za Gorenjski glas

Danes nas je v Gozdni šoli obiskal novinar s časnika Gorenjski glas, ki bo predstavil, kaj taborniki tu sploh počnemo in zakaj, da bodo ljudje izvedeli, da ne kurimo samo ognjev in se preganjamo po gozdu. Stay tuned in spremljajte Gorenjski glas!

Timo Muttonen

How long have you been a Scout and what does that mean to you?

I've been a scout for 45 years. For me Scouting is a lifestyle and having a lot of good friends. When I was a kid I didn't want to participate, but my father made me do it. After a while I realised I had a lot of fun and made a lot of friends. Nowadays I see that the values of scouting and my personal life are related.

What is your most important Scouting experience?

At the Australian MOOT 1986 I met my wife, who is also a Finn.

What are the main differences between Scouts in Finland and Slovenia?

The main difference is the amount of Scouts and troops, regions are much, much bigger, we have bigger budget ( 4 million euros). Because we are so big we need leaders that are specialized in only one thing. For instance we have people that are working only on International Scouting. Another difference is that the all Scouts are joined under only one Scouting organization. But in general if I compare Scouting in our countries there are not so many differences.

What do you think about Slovenian participants in Woodbadge course?

You are all open-minded, active and at the right place.

In your opinion what is the meaning of such courses for participants?

You get courage and self-esteem to be a leader. You test your skills of leadership, learn how to use new tools, methods, make new friends, get new ideas and share experience with each other.

As a member of The Educational Board and formal Deputy Camp Chief of Gilwell Park in Finland you know a lot about educational courses. What are the pros and cons of Slovenian Woodbadge training?

The basic programme everywhere is the same because it is constructed by WOSM. All projects have similar frameworks, we just use different methods.

Torkove inštruktorske dogodivščine

Zjutraj smo se kljub (pre)majhni količini spanja zbudili čili, zdravi, lepi in negovani. Woodbadge-ovci so si za jutranje uglaševanje zadali nalogo, ki je izgledala lažja, kot je bila v resnici – lotili so se joge in položaja, ki se imenuje pozdrav Soncu. EVS prostovoljec s Poljske jih je naučil pravilne izvedbe in dihanja, slišalo pa se je kar nekaj jamrajočih vzdihov in krikov bolečine, saj so očitno precej bolj leseni, joga pa precej težja, kot so si predstavljali. Po zanimivih prihodih v zbor in zapeti taborniški himni smo se spet pridno lotili izobraževanja, razmišljanja in planiranja. Tečaj za vodje se je zopet učil o programu za mlade, finski tabornik Timo jim je predstavil mednarodno dimenzijo taborništva in kako se čim bolje lotiti predstavitve sodelovanja s tujino že otrokom, učili pa so se tudi o trženju taborništva. Woodbadge tečaj se je spet pridno ukvarjal z izvedbo projektov (brez tega časa tega bloga najbrž ne bi brali!), nato pa so se cel dan učili starodavne umetnosti retorike pod vodstvom novinarke z Vala 202 Anje Hlača Ferjančič. Ukvarjali so se s telesno govorico, vsebino govorov in kako biti čim bolj prepričljiv v čim manj časa, kako pravilno dihati in vse druge malenkosti, na katere skoraj nihče ne pomisli, ko javno nastopa. Verjamemo, da jim bo novo pridobljeno znanje prišlo še kako prav pri raznoraznih sestankih s starši, sejah rodove uprave in predstavitvah projektov. Za kosilo in večerjo smo končno dobili tudi polpete in hrenovke, da so bili fantje zadovolj(e)ni, punce pa zares site. Kopali smo se danes sicer nekoliko manj, saj so v jezeru našli truplo domnevnega samomorilca, na taboru pa nas je obiskal tudi novinar Gorenjskega glasu, ki bo napisal članek o naših tečajih in Gozdni šoli. Namig: časopis izzide v petek, dajmo jim malo povečati prodajo!!! :) Načrte za večerni program nam je malo uničil dež, ampak ker se tabornik znajde, smo se brez problema prilagodili in se odigrali kviz pod (dokaj) trdno streho šotora. Tekmovali smo v različnih kategorijah, med katerimi so bile orientacija, malo mešano na žaru z začimbami, televizija, kratice, mentorji in šport, moramo pa povedati, da je en vod iz Tečaja za vodje premagal vse, celo tekmujočo ekipo mentorjev! Sramota in ponos obenem. Po koncu programa smo se vsi kar hitro pobrali v postelje, saj nas jutri čaka naaapoooorna pot na bivak! Držite pesti, da nas ne ujamejo bohinjske bele žene, zlatorog ali kruti morilec Hugo, ki je po umoru Timota že na lovu za novimi žrtvami!

Drugi dan v Bohinjskem raju

Woodbadge tečaj se je v ponedeljek zjutraj zbudil relativno naspan, ker so jim prijave na projekte prejšnji večer pobrale preveč energije za ponočevanje. Po jutranjem uglaševanju, na katerem smo se vsi tečajniki uskladili na prave televizijske signale, so spet sledila – kaj? Ja, res je, predavanja! Temeljni tečaj se je učil o programu za mlade, spoznali so shemo izobraževanja v ZTS in še mnogo drugega (moj vir informacij se trenutno ne spomni nič več, ZZZZZ!). Nadaljevalni tečaj je dobil povratno informacijo o svojem izpolnjevanju razpisov prejšnji večer in koliko denarja so dobili za izvedbo, poslušali so predavanje o viziji in strategiji rodu, na katerem so izvedeli nekaj zanimivih statistik in problemov iz raznih rodov, da pa bi si znali bolje razporedti čas, so poslušali tudi predavanje o time managementu, na katerem so spoznali temeljne napake, ki jih delamo čisto vsi, ko smo v časovni stiski, ter nekaj tehnik in idej, kako jih odpraviti. Med premorom med predavanji smo se lotili Oddaj brez meja, na katerih smo morali polagati kable, obiskali smo tekmo Euro Basketa, izvedli smo stilski izziv in preobrazli nekaj tečajnikov v različne poznane junake, snemali so risanke in videospote in pomagali TV Bohinj nekoliko dvigniti gledanost. Kdo drug kot pa najboljši tečajniki, seveda, le kaj bi svet brez nas?! Po večerji se je zgodil upor tečajnikov, saj je že drugi dan minil popolnoma brez mesa. Po taboru so se slišali kriki »Tudi živali so hrana! Hočemo meso!« in »Ni ga ptiča brez prašiča! Hočem mesa za mojga pesa!«. Kanarčki so obljubili, da se nas bodo usmilili in nam kmalu postregli nekaj PRAVE hrane, trikrat M! Zvečer smo se po razočaranju ob večerji potolažili s tekmovanjem Moj vod zmore, ki ga je za vse tečajnike pripravil Woodbadge tečaj. Na tekmovanju so mentorji stavili, kateri vod lahko najuspešneje opravi neko nalogo, med katerimi so bili tudi največ koliko sklec lahko naredi cel vod v eni minuti, največ koliko topografskih znakov lahko narišejo in poimenujejo v pol minute in koliko najnižji limbo lahko uspešno premagajo. Rdeče številke se na TV Bohinj očitno resno poznajo, saj niti enemu od udeleženih vodov ni uspelo doseči pozitivnega končnega rezultata, zmagal pa je Majin vod z 0 točkami. Po večernem programu so si udeleženci dali duška s petjem ob ognju pozno v noč, a obljubimo, da to nikakor ne škodi našemu zdravju, prisebnosti in prisotnosti! :)

Prvi dan na so called INŠTRUKTAŽI

Zdi se mi, da so se počitnice šele zares začele, pa je tu že sredina avgusta in usodna nedelja, ko smo se vsi nestrpni odpravili proti Gozdni šoli v Bohinju – čakala nas je vendar ta slavna INŠTRUKTAŽA! Po dolgih zastojih v okolici Bleda, pozabljenih krojih, rinjenju avta v neverjetne klance v 1. prestavi in obveznem čakanju zamudnikov smo se končno zbrali vsi novi novinarski kadri TV hiše Bohinj. Kava, brez katere nadobudni novinarji ne morejo preživeti dneva, in ugibanje verzov iz pesmi nas ej združilo najprej po tečajih, nato pa še po posameznih vodih znotraj Tečaja za vodje in Woodbadge tečaja. Ker pa je tempo na inštruktaži zeeeelooooo naporen, nismo imeli časa za počitek po dolgem spoznavanju, ampak so se začela že prva predavanja. Temeljci so se ukvarjali s temami, kot so program za mlade in načelnik kot vodja, nadaljevalci pa smo pozorno poslušali predavanje o mednarodni dimenziji taborništva, ki nam jo je predstavil Timo Muttonen, vodja Woodbadge izobraževanja s Finske. Nadaljevali smo s pripravo projektov na teme kreativnost, kultura in promocija tečajev in Gozdne šole, s katerimi smo se prijavili na razpis za dodatna sredstva za izvedbo. Potek vseh projektov sledi v bližnji prihodnosti. Po večerji nam je vodstvo pripravilo en del serije Umori na podeželju, pri katerem smo morali ugotoviti, kdo je umoril ubogega, nič hudega slutečega Timota. Hudobni, hudobni Hugo!!! Na srečo se nam je po koncu igre odkupil z večerom na obali in s kitaro, da mu ne zamerimo preveč. Pri dan se je nedvomno končal z obilico novih vtisov, novih poznanstev in s kopico veselih pričakovanj, kaj še sledi v prihodnjem tednu. Super se imamo! :)

Zbiranje misli za boljši svet

V sredo, 14. 8. 2013 bomo skupina mladih ustvarjalnih tabornikov v okolici Bohinjskega jezera zbirali misli za boljši svet. Bi nam rad kaj sporočil? Se ti po glavi plete misel, ki bi jo rad delil s svetom? Bodi ustvarjalen in se  nam pridruži pri zbiranju misli ali pa jo z nami deli kar na našem blogu!

Misli bomo ob koncu dneva zbrali in jih povezali v celoto, ki bo krasila novo taborniško majčko. Bodi del ustvarjalnega dneva in mogoče bo ravno tvoja misel na naši majčki!

Uvodni pozdrav

Živjo!

Smo 4 taborniki iz različnih slovenskih rodov, smo udeleženci Woodbage tečaja v Bohinju 2013. Ostalim tabornikom, ki nimajo take sreče, da bi lahko bili tu, in vsem ostalim zainteresiranim bi radi predstavili dogajanje v Gozdni šoli, aktivnosti, ki jih izvajamo, znanje in izkušnje, ki jih bomo pridobili in trače, ki delajo celotno zadevo še malo bolj zanimivo. Na spletnem dnevniku bomo objavljali novičke, filmčke, intervjuje, fotografije, trače in ostale zanimivosti, ki vam bodo pričarale čisto nov svet. Bohinj z vso svojo čarobnostjo in lepoto. Spremljajte nas!

Vaši novinarji.