Po dolgem čakanju sva preostala v hostlu končno dočakala, da so novinarji s terena prilezli nazaj do našega štaba. Pri zbiranju lepih misli so bili zelo uspešni, zbrali so ogromno misli v ogromno različnih jezikih, nekaj utrinkov pa si lahko ogledate na naši Facebook strani. Med njihovo odsotnostjo sva bila tudi novinarja z naslanjača zelo pridna, kar ste prav tako lahko opazili tako na Facebook strani, kot tudi na blogu. Pazite se, če niste prebrali vsake objave, jutri sledi kviz! :) Po prihodu s terena smo bili vsi tako lačni, da je bilo treba nujno nekaj ukreniti. Ker novinarji živimo od kave in nezdrave hrane, smo si naročili pico iz bližnje picerije, nismo pa si predstavljali, da bo iz tega nastala takšna zbrka, kot je. Čudno se nam je zdelo že, ko so rekli, da pico dobimo že v 10 minutah, ko pa se je gospod dostavljalec pic pripeljal, smo videli, da nam je pripeljal čisto napačne pice, pa še premalo jih je bilo. Ker pa smo taborniki prilagodljivi, smo se vse lepo dogovorili in se usedli, da pojemo pice, ki jih je bilo na srečo še vedno dovolj, da smo si lahko s holesterolom lepo zastrupili možgane. Ravno ko smo pojedli zadnji kos pice, pa pride do nas gospod iz hostela in nam pove, da smo pojedli njihove pice in da je gospa telefonistka iz picerije po domače povedano zaj****** in poklicala napačnega človeka, da so pice že prispele. Ja šment, se zgodi, siti smo, gospod lačni iz hostela pa se je z družbo dopeljal do picerije po hrano. Z uspešno napolnjenimi energijskimi zalogami smo se lotili sestankovanja glede jutrišnje gledališke predstave, ki bo, milo rečeno, BOMBA! Ne zamudite je, ker vam bo žal!
Ni komentarjev:
Objavite komentar